Stevo in jaz..Jaz in Stevo..

V Ljubljani je blo super.Tam nisem kot nekaj samoumevnega, kar tukaj folk iz omenjenega razloga ne zna cenit..Folk je prijazen.Zares prijazen.In Ljubljana je destinacija, ki jo obožujem..(če je to sploh tisti izraz, ki sem ga mislila uporabit.) Okej, sej vem, da mislite, da ma usak kraj kamor se zmeri rad vrača pa je zmeri iz določenih razlogov še boljše kot prejšnič..Ampak to je tko neki..Posebnega.Neki..neprecenljivga.Najbrž lih zaradi tega..Vatevr.
In ja, uglaunem..Baje, da mam zagotovljeno praksico..Heheheh.
Hope, da bom šla še kdaj v Ljubljano med počitnicami & da se bom nekoč učila na njegovi `akademiji´ostaja.
..& Bilo je smešno.. & baje, da je že mimo.
Ampak nekateri smo duševno še zmeri tam.Jebat' ga :D
..& Še Jegerkola za katero bi mislil, da ne more met boljšega okusa kot ga že itak ima, je v Ljubljani še bolj delišasta.In, ko prideš do takšnega sklepa, ugotoviš, da je tam res neki..Neki.

Baby don't doubt in me. I can handle anything.

(z mojo bujno domišljijo zgleda na tej fotki..uuum..ponosen?okej, izrazi me dans ..)

Par najljubših

Gospodi guysi.

Ta blog je napisan izklučno zaradi moje potrebe izpovedi čustev glede onostranskih ljudi.
Na kurac mi grejo.
Zakaj?
Halo, oni so tako preveč jadni.Tako preveč primitivno glupi..Čeprav se mi učasih prav smiljo zaradi tega, ker jim tist k jih je naredil ni dal mal več pameti (v vatevr pač verjamete;jst bi napisala Bog pa vem, da niste use verne;štorkle,mamice&atiji vatever ugl.)
Na živce mi grejo, ker jim je tak preveč lahko najdet 100izgovorov za vsako stvar, ki jih tipice prosimo.In sama si grem na živce, da še sploh kerga za kaj prosim.Na živce mi gre, da reče d bo prišel pa ga tolk boli kurac, da ne misli niti poklicat, da ubistvo ne misli pridet.Na živce mi gre, da govorijo o stvareh, (kar ne bi bilo slabo, če ne bi SAMO govorili) in jih ne znajo udejanjit.Na živce mi gre, da vsak reče, da je drugačen in ti da to fakin' upanje, čeprav veš da je ISTI.Na živce mi gre, da ubistvo vsak zase misli, da je RES drugačen.Precej patetično.Na živce mi gre, da bo govoril tisto kar hočeš slišat..In ga boli kurac čeprav ni res.Na živce mi gre, da bo vsak govoril o nekih čustvih, nakladal o pravi ljubezni, resnici, pa se mu sanje ne kaj je to.Na živce mi greta tista nihova ponos&ego..Kar naprej govorita namesto njih.Na živce mi gre, da bo nakladal o vsem zgoraj naštetem in te na koncu skenslu brez d bi ga zanimalo za tvojo bolečino.Na živce mi gre že sama misel na njih.Tipi so fuj.Hihihi.Lej, alo, prid do mene, pokaž mi d si drugačen, ne mi tega povedat, pa se boma menla a prov.Jao.

It looks as though you're letting go.and if it's real..well I don't what to know.don't tell me cause it hurts.

Večna drugačnost

Okej, brala sm en blog, kjer je bilo pisanega o moški družbi in blablabla..In sm se odločla, iz čistega dolgočasja, da bom opisala še drugo stran.Zdi se mi kot, da ženska družba nekaterim članicam le-te ne dopušča bit to, kar je.oz.dopušča, pa si folk useeno ne upa bit to kar je.Sploh ne pride do pravega sebe.Ker je dejstvo to, da ne smeš biti drugačen..Če seveda nočeš, da bi se kdo spravil nate.Lahko si, če to zmoreš.Jst po pravici, nism zmogla.Precej jasno je, da v moderni družbi obstajajo pravila in načela o tem, kakšnem moreš bit.A zna moderna družba sprejet drugačne?Brez negravžnega ogovarjanja, primerjanja kdo je bolši, kdo slabši?Če bi nekdo imel željo po drugačnem stilu, po boljšem sebi, ali karkoli pač, tega tako ali tako ne bi mogel, zaradi zgoraj naštetih ne-ljudi.Sploh ne vem iz katerega razloga to pišem, ker vem, da se tisti katerim je to namenjeno ne boste NIKOLI spremenili.(Beseda nikoli je, usaj mislim, v tem stavku opravičena.) Prisiljen nasmeh, prisiljena prijaznost, sej ti lahk oprostim, sam' ka si naredila zase s tem? Dej zamisl se no, dej, če maš tolk čiste osebnosti v sebi, da to zmoreš.Dejmo, spravmo se k resnici kjer ste vi vi.Pravi vi.Vaša resnica o vas.Kolega je rekel, da lažje živi s (-težko) resnico o pravem sebi, kot pa, da živi v laži.Zdej ga razumem.In vem, da brez njega nikoli ne bi postala to kar sem.Vem, da tega najbrš ne bo prebral, ampak srce mi pravi naj to napišem.Lenart hvala..

Poleg resnice o kateri sem pisala, je moj glavni smisel s katerim sem prišla do prave sebe svoboda.Da greš po nekih svojih načelih, s samim pravim seboj.A je to svoboda? Je ja.Svoboda samega sebe.Najbrž v drugačnem pomenu, kot bi jo videli vi..Moja svoboda se pretaka s tem, da si kar si.Da si upaš družbi pokazati sebe.In si svoboden.In, če ti določena načela niso všeč jih zavržeš in greš iskat nova.In to je svoboda.


Freedom to love..


They laugh at me 'cause I'm different, but I laugh at them too, 'cause I see them all standing there so equal. (by Maša-d-toltica. :))

New look

Use zahvale gredo Jakatu.Jaka hvala!
Zgleda..sveže.Upam, da je to eden izmed razlogov, da se bom zdej bolj pogosto posvečala blogu.
Men je zlo ušeč.Za vas me pa, iskreno, boli kurac :)
(Sej vem, da bi najrajš use skup zbrisal, ko na mojem kompu ni neč kul zgledal, ampak useeno, še 1× hvala)

Enjoy!