Večna drugačnost

Okej, brala sm en blog, kjer je bilo pisanega o moški družbi in blablabla..In sm se odločla, iz čistega dolgočasja, da bom opisala še drugo stran.Zdi se mi kot, da ženska družba nekaterim članicam le-te ne dopušča bit to, kar je.oz.dopušča, pa si folk useeno ne upa bit to kar je.Sploh ne pride do pravega sebe.Ker je dejstvo to, da ne smeš biti drugačen..Če seveda nočeš, da bi se kdo spravil nate.Lahko si, če to zmoreš.Jst po pravici, nism zmogla.Precej jasno je, da v moderni družbi obstajajo pravila in načela o tem, kakšnem moreš bit.A zna moderna družba sprejet drugačne?Brez negravžnega ogovarjanja, primerjanja kdo je bolši, kdo slabši?Če bi nekdo imel željo po drugačnem stilu, po boljšem sebi, ali karkoli pač, tega tako ali tako ne bi mogel, zaradi zgoraj naštetih ne-ljudi.Sploh ne vem iz katerega razloga to pišem, ker vem, da se tisti katerim je to namenjeno ne boste NIKOLI spremenili.(Beseda nikoli je, usaj mislim, v tem stavku opravičena.) Prisiljen nasmeh, prisiljena prijaznost, sej ti lahk oprostim, sam' ka si naredila zase s tem? Dej zamisl se no, dej, če maš tolk čiste osebnosti v sebi, da to zmoreš.Dejmo, spravmo se k resnici kjer ste vi vi.Pravi vi.Vaša resnica o vas.Kolega je rekel, da lažje živi s (-težko) resnico o pravem sebi, kot pa, da živi v laži.Zdej ga razumem.In vem, da brez njega nikoli ne bi postala to kar sem.Vem, da tega najbrš ne bo prebral, ampak srce mi pravi naj to napišem.Lenart hvala..

Poleg resnice o kateri sem pisala, je moj glavni smisel s katerim sem prišla do prave sebe svoboda.Da greš po nekih svojih načelih, s samim pravim seboj.A je to svoboda? Je ja.Svoboda samega sebe.Najbrž v drugačnem pomenu, kot bi jo videli vi..Moja svoboda se pretaka s tem, da si kar si.Da si upaš družbi pokazati sebe.In si svoboden.In, če ti določena načela niso všeč jih zavržeš in greš iskat nova.In to je svoboda.


Freedom to love..


They laugh at me 'cause I'm different, but I laugh at them too, 'cause I see them all standing there so equal. (by Maša-d-toltica. :))