Ko..

Kakšen občutek je..
Ko nekoga ljubiš,
pa ga boš lahko vedno samo gledau.
Ko te ta nekdo ignorira.
Ko bi najraje obupal, ker:
-misliš, da ne dobivaš tega kar bi lahko
-ti ta nekdo jemle preveč energije
-gre mimo tebe na način
"pohodimpomarančiolupek"
-bi zanga naredil vse, zanga pa je še nič preveč
Ko veš, da ne boš nikoli nekomu mogel
iti z roko skozi lase in začutiti njegovih mehkih las.
Ko si na nekoga tako navezan, on pa tebe ne more videt.
Ko veš, da nikoli ne boš mogel občutit njegovga vonja..

In, use kar znate drugi rečt je "Sej ga boš prebolela"..
Kolko (mladih) ljudi sploh ve kaj je prava ljubezen?

Nikoli nisem verjela u popolnost..
Ampak te do popolnosti izoblikovane ustnice..in prsti..
No ja, sej smo usi popolni..Tut z napakami.
Zakaj pa ne?
Ampak ta občutek..
Koliko ljudi ve, kako je?

(ps : če ne vete se ne delat prijazne u stilu "jstrazumem")
((pss : razmišlala sem, če bi ga sploh objaula..ampak okej.))
(((psss : tole je večina izliva zaradi ženskih..pač. :)))









My sign is vital, my hands are cold..
And I'm on my knees looking for the answers...

Sanjal smo & bomo..

Sanju sm, svet brez bolečine,
Svet v kerm smo vsi
otroci iste domovine,
Vsi iz iste družine,
Sanju sm svet,
V kerm skupi se igrajo,
Otroci vseh ras in ver,
čeprov jezika ne poznajo,
nč vec revnih in bogatih,
bilo kje pod soncem se pojavš,
si v družbi seb enakih,
nč več vojn zard denarja,
problemi se rešujejo za mizo,
ko se človk s človekom pogovarja.
Sanju sm svet,
v kerm ceu sistem deluje,
tko da, vsak si lahk prvošč,
da svoje sanje zasleduje.
Svet, kjer ni treba bit zadet,
in živet v omami
zato, ker se počuttmo sami,
ker ni samih, ni osamljenih,
ni prevaranih in ni izdanih,
ni zlorabljenih s strani bolanih
ni pregnanih iz lastnih domov,
sanju sm da svet je lep postau
in da sm našu to,
kar sm iskau…
svet za umret

Ref :
in to ni svet v kerga hočm vrjet
in to ni svet, v kerm hočm živet,
če je treba, spet in spet,
se borit, sm prpravljen kri prelit,
če kri pomaga tale svet spremenit,
ker to je svet za umret!!

Vidu sm svet poln bolečine.
Solze v očeh ljudi,
ko so ostal brez domovine.
Otroka iz razbite družine,
ko je mamo spraševau
če je: fotr šou,
ker se ga je sramovau, vidu…
Mlade talente,
Keri so obupal, ker so,
jih nevoščljivi bedaki
v glavo fukal
učitlje keri niso učil,
kvečjemu željo po znanju ubil,
v želji da bi vzgojil,
poslušljive robote,
keri sam nemo sledijo, vidu…
kako dobrota skoz
zgubi pred hudobijo,
vidu polna sodišča, vidu…
da se reveže še zdej izkorišča,
igle v peskovnikih
otroškega igrišča,
so kazale kaj ostane,
ko se sanje zgubijo,
al pa se hujš,
ko se sanje z rok spustijo,
vidu sm kako se lahk načela spremenijo,
če ti šuške zadišijo,
vidu svet in reku sam adijo…

In če,
Moja dejanja, ne prpeljejo do tega o čemr ta poba sanja,
Bla bo vsaj ideja,
Kot pesm z radia,
Fraza iz teveja,
Vrstica v knjigi, nima veze,
Bla bo vsaj ideja
In če,
Moja dejanja, ne prpeljejo do tega
Ker ta poba nima znanja
Bla bo vsaj ideja
In nekdo jo bo pobrou
In nadaljevau,
tm kjer jst več nism znau
In počas se bo razvila
Vedno vrednost podvojila
Ko se bo delila in počasi
Ampak čist počasi,
bo obliko dobila
do takrt jo bom nežno negovau
isku najbolši način
da bi jo lahk posredovau,naprej
In nej bo jasn,
življenje bi dau, sam bom,
živ ostau, sam
Da bi vam kljubovau
ker če,
začnem vrjet v svet,
k je lep
In če je vse samo ideja,
Povem ti sam nebo je meja…

In pol berš na youtubu komentarje like:
k sm ta komad preposlusu zdej sm se sam za glavo prejv in zamislu kok je enga:
-rasizma
-revščine
-krivic


in pol je spet eno uprašanje k se "porajta" u moji glau..
a je dost, če se sam zamislimo?





btw, anyka, podebelen tisk (u besedilu) je zate :)


ps : dokler bom sam razmišlala in ne bom mogla nč nardit, bom dala te teme na stran.
od danes. :)
mejbi ju3.

& pol vidiš d je use res..

Frendilajf

Mama je rekla, da bom postala u noriščnici, če bom usaka temo preglodala do kosti.
Uglaunem, sm spet pršla do enga zanimiuga razmišlanja.. :)
Spraševala sm se, če sm jst res tko dobra..al pa tko obupno slaba osebca, da se mi dogaja to kar se mi pač dogaja..Sej vem, napake delam in jih najbrš vedno bom.. :)
Ampak a mate res usi drugi (vedno) prau in sm jst edini debil med vami al kaj? :)
Kr se tko počutim.Kr se na koncu vedno jst počutim krivo. :)
Pa čeprau učas nisem razumela tiste pesmi ot Gibota, ki pravi: Moglo bi bit, da je lakše umrit, nego ljudima rečt oprosti..
Men pa sploh več ni do tega, da bi se komu opravičevala, ker se nikoli ne počutim krivo..
Enivej, nwem na kaj se sploh nanaša ta tema ampak moj frendlajf rauno ni takšn kt sm si ga vedno zamišala, da bo..Sej mam vas, mam večina fajnih prijatlou ampak..
Ah, ko men vedno največ pomenjo tisti, ki...Niso tko dostopni.Čudna sm.Tega ne komentirat.
Boli, ko ti ta reče, da mu ne prvoščiš sreče..Pa bi zanga use naredu..Usakmu frendu bi dala use, da bi biu on kul..Da bi se počutu uredu. :)
Pa sploh, a zna bilokdo od vas to cenit? A ZNA?
Itak, ponavat ko nekj maš, ti to ne pomeni tok kt ko zgubiš..Jst pa se trudim do USEH bit kul pa pač izkoriščajo pa mislijo, da bo vedno tko..




Začela bom uživat.Samo uživat...Sej mi bo ratal. ;)
Morm pustit te globoke točke lajfa nek...Nek...
Sam ne bom več jst. :)

Ko bom vlka..

....bom:



aja ne, ne bom, kr sploh ne bom vlka.!!!! agrh!

ps: kdo opazi drobni tisk? :P

Zakompliciranost

(če se strinjate s prvima dvema vrsticama..bolš d tega sranja ne berete. :))
Na žiuce si grem.Moje razmišlanje, prauzaprau.
Kr padm u ene teme.
In pol ne morm vn.agrh.
Zkaj je ta lajf tko zakompliciran.
Mogoče ga pa sam jst vidim zakomplicirano.
Al pa sm samo jst zakomplicirana.
Mogoče ne znam gledat.
Ne, ne.Tole bo.
To je paradigma!
Zkaj sploh razmišlam..
Če že vnaprej vem, da ne bom dobila odgovora.
Usaj takšnega kt ga jst hočem ne.
Zkaj smo tok zakomplicirani?
Zkaj enostavno nismo zadovolni s tem kar mamo?
Zkaj ne znamo bit zadovoljni ko dobimo to kar smo hoteli?
Ker tega nismo potrebovali, mejbi?
Zkaj znamo cenit šele, ko zgubimo?
Kt d bi znala cenit, če bi mela to kar ma recimo..Moj vzornik.
A ga mate?
Če bi bla takšna kt on, pa mi zihr ne bi blo samo to dost.Dost to kar ma on.
Zihr bi mi spet nekj mankal.
Zkaj nismo samo zadovoljni s tem kar mamo mi, mi sami..?
Lažje je govorit, da bi potem bli zadovolni.
Če bi meli to in to.Pa ja.Zihr, da.Like not.
Recimo temu tako, da ko dobimo ni več zanimiiwo.
Nwem zkaj sm se osredotočla rauno na to temo.
Kr so druge rauno enako zakomplicirane.
Še bolj.
Ampak okej.Tale mi gre zadnje čase po glavi.
In čez glavo.Ker ne najdem odgovora.
Zdj bom cenla ane, zdj, ko je že use prepozno!?
Tolažim se z dejstvom, da je grdo.Ampak slabo ni.Ker slabo ne obstaja.
Whatever.
Takrat mi pa tisto kar sm mela ni blo dovolj.Zdj mi bi blo pa čist preveč za popoln lajf.
A sm že omenla, da smo zakomplicirani?



Ribje ustnce, šdf? To je PARADIGMA!


In kaj bi blo potem, ko bi bla njegou use?
Poznam punco, ki si je želela sanjskega fanta.In zdej ga ma.
In veta ka hoče?
Svobodo.Čeprav ji pomeni vse :)
Še enkrat.
Kaj hočemo, in kaj potrebujemo? :)
Najbrš samo občutek ljubljenosti in občutek, da ljubimo.
In kaj potem, ko ga mamo?
Hočemo več. ;) ?
Mislim, da se približujem začaranemu krogu.
Anybody?


Why did we make it so hard, this life is so complicated,
until we see it through the eyes of a child...