Jazine:Here I come

Učeri sm šla (s Sandro) u DŠB in se domou vrnla z ustopnco za Lennyev koncert..
Po pravici ne vem kak bom tam prišla, s kom, niti kdaj ampak samo upam, da bom.
Sej ne morm verjet.
Fotru ni ostal nič drugega kot, da reče:"Bo treba nekak zrihtat, da bomo takrat u Zadru."
Mama pa:"Čestitam".
Wihu!
..In zdej lahko samo še ponosno rečem, da 'mam zagotovljeno mesto u Jazinah.




*uživa, sanja in ne more verjet, da bo uživala na takem koncertu*
Vedno, ko poslušam to pesem, me oblije kurja polt in imam občutek, da letim..Tok sm (pre)srečna.
Letim...I belive i can fly :)
I'll be waiting, ja. Pa sm dočakala svoje.
Sicer pa mislim, da jočem zarad koncerta (live izvedba & to) in besedila.
To je pesem, kateri se lahko čisto prepustim.Do konca.


Rada vas mam, ljubim vas!!!!

Mislim, da bi mogla dodat še en razlog zakaj ljubim življenje.
Ker se mi uresničujejo sanje. ;) &..Sara je srečna.
Kiss.

Življenje

17 razlogov zakaj ga ljubim..

Ljubim, ker se lahko vsak dan prebudim v nov dan.

Ljubim, ker vem, da bom šla še skozi veliko novih stvari.

Ljubim, ker ga lahko živim.

Ljubim, ker je prečudovit.

Ljubim, ker je poln dogodivščin.

Ljubim, ker ga ljubim.

Ljubim, ker ga lahko občudujem.

Ljubim, ker me vedno preseneti.

Ljubim, ker ga lahko sama usmerjam(ponavadi).

Ljubim, ker si ga sama ustvarjam/slikam.

Ljubim, ker lahko uživam v njem.

Ljubim, ker imam v njem prečudovito(učasih čudno) družino.

Ljubim, ker imam vas, prijatelje.

Ljubim, ker (n)imam njega.

Ljubim, ker sem našla srečo v njem.

Ljubim, ker imam vse kar potrebujem.

Ljubim, ker sem v njem poiskala vse, kar sem iskala.

Vaša (v življenje) zaljubljena Sara.

Prihodnost & Stevo Pavlovič & Začetek moje kariere

Kako naj bi čez eno..ali pa deset let vedela kaj želim, ko pa že zdaj ne vem?Lahko danes še sploh uspe nekdo, ki je izgubljen in ne ve kaj hoče?Če bom še naprej takšna, se bom izgubila v toku, ki teče.
Poleg tega se vedno sekiram za popolnoma brezvezne stvari, tiste pomembnejše pa odrivam stran.
In ustrajam pri brezveznih stvareh, ki se mi ta trenutek zdijo pomembne.Pa moja prihodnost?
Sicer pa, jst se še učim tega kar je prau in kaj narobe.Šele učim se živeti.Ubistvo se bom učila celo življenje.
Ko sem že govorila o svoji prihodnosti, useeno hočem narediti nekaj za njo.Obljubila sem si štiri stvari za katere sem eno že prekršila za ostale tri pa ne vem, če jih bom kdaj lahko izpolnila.
1.Strižt se bom šla k enemu dobremu frizerju (Mogoče k Stevu(Stevo Pavlovič).Tole sem se z mamo že dogovorila.Ko zberem dovolj denarja grem u Atlantis.Wihu ;)
2.Dokončala bom frizersko (S to obljubo sem si že malo manj blizu)
3.Naredila bom tečaje pri Stevotu.(Hmmmm...)
4.Ne bom se več sekirala zaradi nepomebnih stvari (&jokala zaradi njega) -prvi dan prekršena.
No, morem pa rečt, da mi uspeva eden večjih ciljev.Za to sem res lahko hvaležna vsem prijateljem, ki so mi vedno stali ob strani.Vsem tistim, ki so bili z mano v mojih črnih trenutkih, pa čeprav samo preko msnja.(spet se sprašujem kam je šel ta svet.Koliko svojega časa posvetim internetu..)Posebaj rada bi se zahvalila kolegu, frendu, kakorkoli, ki mi je ob takšnih trenutkih vlival upanje, mi govoril, da je svet lep, da se morem tega zavedati.(mi marsikaj svetoval, povedal novega in me naučil (da se vse zgodi z razlogom)).
Sedaj ga tudi jaz vidim takšnega.Pravzaprav je odvisen od mene, odvisen od tega kako si ga bom ustvarila.
In potem naj nekdo reče, da so fajn dosežki samo tisti, ki so izraženi z medaljo, pokalom.Jaz nimam take stvari v kateri bi bila zelo uspešna.Ampak mislim, da sem jo našla.
In, medrugim, tale dosežek je zelo lep , prav zaradi tega, ker je samo moj.Pa čeprav nisem dobila ne medalje, ne pokala.Šla sem skozi veliko ničkaj lepih trenutkov in dosti truda-pa samo, da sedaj vidim svet lep.Samo? Mogoče.
Pa še zdj me primejo trenutki, ko bi najraje pobegnila od fsega skupaj.In kaj bi naredila s tem?
No, pa saj pobengem.V svoj svet ;)

Mimogrede, eden izmed Stevotovih sloganov je Ni važno sodelovati, ampak zmagati.
Brezveze?Zvišeno?
Niti ne.Mislim, da bo le nekdo ki verjame vase, drugi vanga, ima velike upe in pričakovanja danes prišel do cilja.Nekak se mi zdi, kot, da danes uspejo le tisti najboljši.
Poleg tega je njegova prva stranka rekla "Hvala in nikoli več," in kje je sedaj?
Ima tri svoje salone, ki so v Sloveniji ena najboljših frizerskih hiš.
Sicer mu ne mislim delati reklame, hotla sem samo povedat, da ne smete/smemo obupat, medtem, ko delamo stvari, da bi prišli na cilj.In če ne obupaš, si lahko nekega dne tudi ti tisto kar želiš biti.Po poklicu, seveda.Saj so vedno bili vzponi in padci.In bodo. ;)


Ps:Komarja sm ubila (zamišlite si, da je to pomembno in, da se ne sekiram za bzw :D)


X,O,X,O
Tvoja (frizersko) (optimistična) SARA













Moj vzornik in (bodoči) frizer Marko Pleško ;)


Kritik se ne branim.. ;)

Globok post

Ko te premaga (lenoba) vročina. :)



Fotke by: Fromsaratotheworld .

KLIKNI in potuj BREZPLAČNO v Tunizijo ;)

http://igra.dormeo.net/index.asp?tn=friendhome&parent=4356671&sid=30525

KLIKNI !! IN BREZPLAČNO ODPOTUJ ...


..TAKOJ! .. v Tunizijo..

(DRUGAČ PRIDEM DO TEBE in te pojem)

Dvigalo

1. Ko je poleg tebe v dvigalu samo ena oseba, jo primi za rit in se potem pretvarjaj, da to nisi bil ti
2. Pritisni gumb in se delaj, kot da te je stresla elektrika
3. Pridrži nekaj časa odprta vrata in pojasni, da čakaš na prijatelja. Čez nekaj sekund se začni delati, kot da je nekdo vstopil, zapri vrata in naglas reci: “Dobro, kje si se obiral toliko časa?”
4. Vzemi s sabo fotoaparat in slikaj vse prisotne
5. Delaj se, da si stevard. Prisotnim pojasni postopek v slučaju nevarnosti in jim na koncu zaželi srečno pot
6. Ko se vrata zaprejo, reci prisotnim: “Brez panike prosim, spet se bodo odprla”
7. Tolči z glavo in rokami v steno dvigala in tuli: “Utihnite vsi! Utihnite že enkrat!!!”
8. Simuliraj zvoke eksplozije vsakič ko nekdo pritisne gumb
9. Pači se in bulji v enega od potnikov, potem pa mu daj roko na ramo in mu zarotniško šepni: “Imam nove nogavice”
10. Imitiraj zvoke formule 1 vsakič ko kdo vstopi ali izstopi iz dvigala
11. Usekni se in ponosno pokaži vsem potnikom vsebino robčka, lahko pa tudi ponosno rečeš: “to je moje”
12. Neprestano si žvižgaj melodijo Zdravljice
13. Nasloni se na enega sopotnika in mu reci: “prihaja policija, ampak živega me ne bodo dobili”
14. Namršči se in momljaj: “Moram na WC, nujno moram na WC”. Nato olajšano zavzdihni in reci: “ups…”
15. Zakriči “DRŽI SE!” vsakič ko se dvigalo začne spuščati
16. Vsakič ko se dvigalo ustavi, izusti značilni “DING!”
17. Z roko pometaj nevidne žuželke s sebe in na koncu zavpij: “Na pomoč, požrle me bodo, odstranite jih proč!”
18. Sumničavo povohaj osebo poleg sebe, namršči se in se umakni za korak stran
19. Ko se dvigalo začne vzdigovati, začni skakati in kričati: “Dol! Rekel sem doooooool!!!”
20. Histerično se smej najmanj dvajset sekund in nato začni gledati sopotnike, kot da so oni nenormalni.


ps.če bi pokazal kdo tok solidarnosti pa šel z mano po ustopnco mu bi bla zelo hvaležna. ;)
pss.endorfini so še zmer zakon :D

Zadnji spust

Ja, veliko se govori o tem in ravno to mi je dalo pobudo, da zopet odprem svoj blog in poprimem za tipkovnico.
Tale post bi rada napisala v spomin tistim, ki se jim je prigodila ta nesreča na Savi.
Vsem njim želim, da bi začeli novo življenje tam, kjer so minulega končali.Da bi v novem svetu imeli vse, kar tukaj niso imeli.Želim, da bi se jim tam izpolnilo vse kar se jim tukaj ni, pa so želeli, da se jim bi.Tisto, pa je bilo na tem svetu premalo časa, da bi lahko izpolnili.Seveda želim tudi, da bi bili tam varni in srečni.
Težko je že meni, pa nobenega od njih nisem dobro poznala, le Aleša na daleč, če bi se temu lahko tako reklo.Njega sem nekako..cenila.Bil je poseben fant.Bil je tisto kar drugi niso.In imel je tisto kar drugi nimajo.Bil je slikar, bil umetnik.Bil je odštekan, poseben od posebnih.Točno tako kot so posebni vsi umetniki.Jaz ga pravzaprav poznam samo toliko, kot sem ga videvala, ko je barval stene v gostilni.Marsikaj je naredil na tem svetu.Verjamem, da bo tudi na tistem.In čeprav ga nisem dobro poznala, je bilo grozno slišati:"Veš kdo je še umrl v nesreči.Tisti Aleš, ki me je pred tremi dnevi vprašal, če mu lahko posodimo lestev," so bile mamine besede.Spominim se, ko sem ga pred leti prvič videla kako je bil čisto zavzet za delo.Razmršena rjava frizura, postaven fant.Simpatičen.Tisto kar je izžarevalo od njega pa je bila definitivno njegova drugačnost.
Mama je rekla, da je čudovito risal.Tudi ona meni, da je bil izjemen.Mogoče pa ga nekoč spoznam.
Nikar ne recite, da to ni možno.Poseben prostor hranim zanga v srcu.
"Videl sem jih, kako so kričali in stegovali roke jaz pa sem hotel pomagati a nisem mogel," v joku pripoveduje gospod, ki je bil takrat zraven in je vse videl.Dodaja "Najbrž tega nikoli ne bom pozabil."


Toda kako že pravijo? Da je tako že moralo biti ..Najbrž ima nekdo dober razlog za to.

Življenje je res nepredvidljivo, prehitro minljivo.
Zakaj so morali oditi, nas bres poslova zapustiti?

Počivajte v miru, RIP.