Prihodnost & Stevo Pavlovič & Začetek moje kariere

Kako naj bi čez eno..ali pa deset let vedela kaj želim, ko pa že zdaj ne vem?Lahko danes še sploh uspe nekdo, ki je izgubljen in ne ve kaj hoče?Če bom še naprej takšna, se bom izgubila v toku, ki teče.
Poleg tega se vedno sekiram za popolnoma brezvezne stvari, tiste pomembnejše pa odrivam stran.
In ustrajam pri brezveznih stvareh, ki se mi ta trenutek zdijo pomembne.Pa moja prihodnost?
Sicer pa, jst se še učim tega kar je prau in kaj narobe.Šele učim se živeti.Ubistvo se bom učila celo življenje.
Ko sem že govorila o svoji prihodnosti, useeno hočem narediti nekaj za njo.Obljubila sem si štiri stvari za katere sem eno že prekršila za ostale tri pa ne vem, če jih bom kdaj lahko izpolnila.
1.Strižt se bom šla k enemu dobremu frizerju (Mogoče k Stevu(Stevo Pavlovič).Tole sem se z mamo že dogovorila.Ko zberem dovolj denarja grem u Atlantis.Wihu ;)
2.Dokončala bom frizersko (S to obljubo sem si že malo manj blizu)
3.Naredila bom tečaje pri Stevotu.(Hmmmm...)
4.Ne bom se več sekirala zaradi nepomebnih stvari (&jokala zaradi njega) -prvi dan prekršena.
No, morem pa rečt, da mi uspeva eden večjih ciljev.Za to sem res lahko hvaležna vsem prijateljem, ki so mi vedno stali ob strani.Vsem tistim, ki so bili z mano v mojih črnih trenutkih, pa čeprav samo preko msnja.(spet se sprašujem kam je šel ta svet.Koliko svojega časa posvetim internetu..)Posebaj rada bi se zahvalila kolegu, frendu, kakorkoli, ki mi je ob takšnih trenutkih vlival upanje, mi govoril, da je svet lep, da se morem tega zavedati.(mi marsikaj svetoval, povedal novega in me naučil (da se vse zgodi z razlogom)).
Sedaj ga tudi jaz vidim takšnega.Pravzaprav je odvisen od mene, odvisen od tega kako si ga bom ustvarila.
In potem naj nekdo reče, da so fajn dosežki samo tisti, ki so izraženi z medaljo, pokalom.Jaz nimam take stvari v kateri bi bila zelo uspešna.Ampak mislim, da sem jo našla.
In, medrugim, tale dosežek je zelo lep , prav zaradi tega, ker je samo moj.Pa čeprav nisem dobila ne medalje, ne pokala.Šla sem skozi veliko ničkaj lepih trenutkov in dosti truda-pa samo, da sedaj vidim svet lep.Samo? Mogoče.
Pa še zdj me primejo trenutki, ko bi najraje pobegnila od fsega skupaj.In kaj bi naredila s tem?
No, pa saj pobengem.V svoj svet ;)

Mimogrede, eden izmed Stevotovih sloganov je Ni važno sodelovati, ampak zmagati.
Brezveze?Zvišeno?
Niti ne.Mislim, da bo le nekdo ki verjame vase, drugi vanga, ima velike upe in pričakovanja danes prišel do cilja.Nekak se mi zdi, kot, da danes uspejo le tisti najboljši.
Poleg tega je njegova prva stranka rekla "Hvala in nikoli več," in kje je sedaj?
Ima tri svoje salone, ki so v Sloveniji ena najboljših frizerskih hiš.
Sicer mu ne mislim delati reklame, hotla sem samo povedat, da ne smete/smemo obupat, medtem, ko delamo stvari, da bi prišli na cilj.In če ne obupaš, si lahko nekega dne tudi ti tisto kar želiš biti.Po poklicu, seveda.Saj so vedno bili vzponi in padci.In bodo. ;)


Ps:Komarja sm ubila (zamišlite si, da je to pomembno in, da se ne sekiram za bzw :D)


X,O,X,O
Tvoja (frizersko) (optimistična) SARA













Moj vzornik in (bodoči) frizer Marko Pleško ;)


Kritik se ne branim.. ;)